Načrtovanje hodljivosti je proces ustvarjanja kulture hoji prijaznega okolja s prepoznavanjem, ustvarjanjem in promocijo varnih in dostopnih pešpoti. Proces načrtovanja mora vedno biti resnično vključujoč, saj prometne rešitve prizadevajo življenja ljudi in vplivajo na lokalno okolje in akterje. Načrtovanje mora temeljiti na poglobljeni analizi in se navezati na lokalno prometno politiko in druga področja urbanega življenja ter upoštevati stranske učinke novih rešitev. Načrti hodljivosti naslavljajo izzive celostno in vključujejo tako infrastrukturne rešitve za hojo kot mehke ukrepe za dvigovanje ozaveščenosti o koristih hoje za človeka in okolje in predloge za spremembe lokalnih predpisov v prid izboljšanja pogojev za hojo in zagotavljanja koristi hoje za vse.
Lokalni načrti hodljivosti so dokumenti, ki jih lokalni akterji skupaj oblikujejo kot strateške akcijske programe za celotno mesto ali za določeno zaključeno območje. Poznamo lokalne načrte hodljivosti za stanovanjske soseske, mestna središča ali za območja posebnih dejavnosti kot so območja kulturnih ali izobraževalnih ustanov. Načrt hodljvosti lahko pripravimo za območja, v katerih je že izražena potreba prebivalcev in uporabnikov po izboljšanju pogojev za hojo (=hodljivost), ali pa za območja, v katerih želimo prav z izboljšano hodljivostjo spodbujati hojo.
Osnovni cilj načrtovalskega procesa je spodbujati hojo kot zdravo, družbi, lokalni ekonomiji in okolju prijazno prometno prakso ter odgovarjati na specifične potrebe pešcev v prometnem prostoru kot so na primer – varnost, udobnost povezanost, funkcionalnost, zanimivost in urejenost pohodnih površin. Izvedba rešitev predlaganih v lokalnem načrtu hodljivosti izboljšuje pogoje za hojo in kakovost lokalnega bivalnega okolja ter ima zato mnoge učinke na zdravje in družbeno povezanost prebivalcev in uporabnikov površin, na varnost udeležencev v prometu in na razvoj dejavnosti v lokalnem okolju. Za občino načrt hodljivosti predstavlja legitimen akcijski program za upravljanje z javnimi površinami na obravnavanem območju, ki je nastal v sodelovanju s prebivalci in ključnimi lokalnimi deležniki.
Lokalni načrt hodljivosti nastane z vključevanjem različnih ciljnih skupin prebivalcev in uporabnikov, lastnikov in obiskovalcev območja. Temelji na analizi stanja, ki vključuje tako kvalitativne (intervjuji, delavnice) kot kvantitativne (obdelovanje podatkov, anketiranje) metode. Vključevanje prebivalcev in drugih lokalnih akterjev poteka ves čas priprave načrta tako, da predlagane ukrepe s področja urejanja peš poti in drugih površin namenjenih hoji, kolesarjenju in urejanju mirujočega prometa ipd. akterji razumejo in podpirajo kot najbolj sprejemljive.
V programu Aktivno v šolo in zdravo mesto posebej opozarjamo na zdravstvene koristi hoje ter spodbujamo občine k načrtovanju hoji in zdravju prijaznega okolja. V programu bosta IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija skupaj z izbranimi občinami izdelala tri lokalne načrte hodljivosti, prvega že v letu 2020 v Črni na Koroškem. Izkušnje bodo izvajalci programa in predstavniki občin delili tudi z drugimi občinami ter tako skupaj pospeševali proces uveljavljanja kulture urejanja hoji in zdravju prijaznega okolja.
CIPRA Slovenija je partner v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto in je v občini Kamnik že vodila proces priprave Lokalnega načrta hodljivosti. Med drugim so skupaj z lokalnim partnerji takrat ugotovili, da lahko hoja kot prometna praksa zaživi, ko so obstoječe površine za pešce med seboj povezane, varne, udobne ter oblikovno privlačne za pešce in kolesarje. Izkušnje so tudi pokazale, da priprava načrta hodljivosti predstavlja dobro prakso vključevanja javnosti v proces načrtovanja in prispevek k razumevanju ovir, s katerimi se soočajo pešci, kolesarji, gibalno ovirani ter drugi udeleženci v prometu in tisti v projektiranju prometnih površin za pešce. V Kamniku so s pomočjo lokalne javnosti izbrali območje obdelave, nato pa z vrsto delavnic, sprehodov, posvetovanj, intervjujev in anket spoznali njihove navade in stališča ter podrobno analizirali prometne površine koridorja Perovo–zdravstveni dom–CIRIUS–Srednje in osnovne šole– knjižnica–Perovo in v načrtu predlagali kratkoročne, enostavnejše ter daljnoročne, kompleksnejše ukrepe za izboljšanje povezanosti Perovega z mestom Kamnik.
Prispevek sta pripravili: Špela Berlot (CIPRA) in Maja Simoneti (IPoP)
—
Foto: Tina Letič
