Jan Gehl, danski arhitekt, oblikovalec javnih prostorov, namenjenih ljudem, ter zagovornik urejanja prostorov po meri ljudi, je 11. aprila po desetih letih ponovno obiskal Ljubljano. Med drugim si je ogledal primer ureditve za pešce v Kamniku in Ljubljani, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pa je imel tudi javno predavanje o mestih za ljudi, ki mu je prisluhnilo več kot 300 poslušalcev.
Avtomobilom mesta prilagajamo že več kot 70 let. Motornemu prometu namenjamo dragoceni prostor v mestih, prebivalci pa se morajo pogosto sprijazniti s »space left-overs«, torej »ostanki prostora«. Takšne prostore težko oblikujemo v kakovostne javne površine, saj so njihove značilnosti pogosto pomanjkanje varnosti, odprtosti, povezljivosti, raznolikosti in drugih osnovnih kriterijev kakovostnih javnih površin. Bodoča, pametna mesta, kjer naj bi bila učinkovitost in tehnološka dovršenost temelja razvoja, namesto človeških čutov v ospredje postavlja tehnološke rešitve (npr. sisteme senzorjev, procesorjev, komunikatorjev, ipd.). V družbi je zaznati pomanjkanje vizije mest prihodnosti, kjer bi bil v prvem planu človek, pešec, ki se druži, doživlja svoje mesto, spoznava prebivalce, uživa na javnih površinah, se sprehaja ali poseda.
Opis razkoraka med potrebami ljudi in mesti sedanjosti in bodočnosti kaže na pomanjkanje razumevanja osnovnih značilnosti »homo urbanicus«. Ljudje tudi v mestih iščemo kotičke, kjer je naš hrbet zaščiten in pogled usmerjen v odpri prostor, povezujemo se s someščani in iščemo zavezništva, izogibamo se prometno obremenjenim površinam ter nezanimivim, izpostavljenim prostorom. Gehl je zato v izhodišče načrtovanja in oblikovanja urbanega prostora ponovno postavil človeka. Vodilo pri oblikovanju kakovostnih javnih površin je: »There is more to walking than just walking«. Kakovostno bivalno okolje je tam, kjer ljudje posedajo na klopeh, se družijo, spoznavajo in uživajo. Prostori, kjer nihče ne poseda, so tisti prostori, ki potrebujejo našo pozornost.
Proces oblikovanja površin za ljudi se začne med ljudmi, z opazovanje navad meščanov in ne z načrtovanjem s ptičje perspektive in pisarn. Gehl dobre prakse načrtovanja mest za ljudi dosega po celem svetu, od širitev površin za pešce v Moskvi do sprememb prometnega režima v New York-u. Paradigma oblikovanja mestnih površin se tako po Gehlovem mnenju vendarle počasi in vztrajno spreminja, dosega se razumevanje in podpora za bivanjska, trajnostna in zdrava mesta, ki bodo v sožitju s tehnološkimi rešitvami tvorila urbani ekosistem.
_
Besedilo in fotografija: Špela Berlot / CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp