V virtualnem okolju so se 7. oktobra 2020 sestali predstavniki petih organizacij, ki delujejo na področju spodbujanja hoje, kot načina prometne prakse. Društvo Prostor, Urbanistični inštitut RS, CIPRA Slovenija, Zavod Dostop in IPoP – Inštitut za politike prostora so predstavili preteklo in načrtovano delo na področju hoje in aktivne mobilnosti, pregledali so izvajanje akcijskega načrta Mreže Pešec.si, razmišljali o prenovi spletnega mesta in izmenjali mnenja o spremembah, ki jih je prinesla epidemija COVID-19.
Mreža Pešec.si koraka naprej, od leta 2019 kot del aktivnosti projekta LIFE CARE4CLIMATE, s ciljem povezovanja organizacij, ki delujejo na področju hoje kot prometne prakse.
Kljub omejitvam zaradi COVID-19 so organizacije uspešno izvedle aktivnosti
Prvi val epidemije COVID-19 je posegel v mnoga področja in projekte organizacij Mreže Pešec.si. Kljub temu so uspešno izvedle nekatere aktivnosti za spodbujanje aktivne mobilnosti s poudarkom na hoji.
Mesec urbanih sprehodov, Jane’s Walk, je bil letos drugačen. Na poziv koordinatorjev globalne akcije iz Toronta so tokrat značilni skupinski sprehodi ostali zgolj virtualni in pospremljeni z nizom globalnih in lokalnih spletnih dogodkov. Slovenski organizatorji so se srečali v virtualnem okolju, nekaj sprehodov pa se je vseeno izvedlo v poletnem času.
Tako v prvem valu epidemije spomladi kot jeseni so potekali tudi Pešbusi oz. spremljane poti v šolo, ki se izvajajo v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Kljub epidemiji so izvajalci programa skupaj z občino Črna na Koroškem začeli tudi s pripravo lokalnega načrta hodljivosti za Črrno, pripravili zloženko za starše in sporočilo za medije o pomembnosti aktivne poti v šolo za zdravje in dobro počutje otrok. Pripravili so tudi posebna priporočila za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka v času COVID-19 in uspešno na peš pot v šolo pospremili otroke kar 70 osnovnih šol jeseni 2020. V Postojni je društvo Prostor izdelalo interaktivno igro za spodbujanje hoje med šolarji.
V Škofji Loki je bila kar cel september Šolska ulica drugačna kot običajno, na njej je bilo več pešcev in kolesarjev in manj avtomobilov. V okviru projekta Odprta ulica jo je občina s podporo IPoP – Inštituta za politike prostora in programa LIFE IP CARE4CLIMATE odprla za druženje, igro, hojo in kolesarjenje. Pet sobotnim Odprtim ulicam z zanimivim programom, je sledila še izvedba jutranjega prometnega režima Šolske ulice v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2020. Takrat so se lahko vsi, tudi najmlajši šolarji mirno sprehodili po Šolski ulici do šole. Starši so jih odložili na zato namenjenih točkah Poljubi in odpelji in z odobravanjem sklenili, da je omejen dostop z avtomobilom do šolske stavbe super ideja, saj tako lahko vsi otroci sami varno hodijo do šole vsaj en del poti.
Nadaljevale so se tudi aktivnosti projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in šolah. Urbanistični inštitut RS je v okviru projekta Izobraževanje za trajnostno mobilnost izvedel serijo izobraževanj na to temo za občine in izdelovalce Celostnih prometnih strategij. Mreža Pešec.si bo za omenjeni projekt prispevala predloge pri scenariju dokumentarnega filma, da bo hoja kot način mobilnosti posebej izpostavljena.
V Gorenjskih občinah je CIPRA Slovenija sodelovala pri vzpostavitvi regijske izposojevalnice koles in pregledom okolišev štirih osnovnih šol in ene srednje šole v okviru projekta Hitro s kolesom. Posredno povezano s spodbujanjem hoje so bile izvedene tudi aktivnosti za spodbujanje vožnje z javnim potniškim prometom, v okviru projekta Počakaj na bus.
V teku je prevetritev pravilnikov za projektiranje kolesarskih površin in površin za hojo, po iniciativi Zavoda Dostop. S tem bodo vplivali na zmanjševanje konfliktov med pešci in kolesarji. Urbanistični inštitut RS pa dela na prenovi smernic za izdelavo Celostnih prometnih strategij. V povezavi s hojo bo poudarek na umirjanju prometa v posameznih območjih mest, t.i. super blokih. Prenova smernic temelji na analizi in evalvaciji izdelave prvih strategij, ki jih bodo tudi predstavili.
Prelomno leto za spodbujanje aktivne mobilnost
Člani Mreže Pešec.si soglašajo, da je epidemija COVID-19 v letu 2020 sprožila mnoge razmisleke in spremembe, ki so ustvarile prelomne okoliščine in dobre pogoje za nove ukrepe za spodbujanje hoje in kolesarjenja. Nova nalezljiva bolezen je izpostavila pomen kratkih razdalj med stanovanji in rekreacijskimi površinami, storitvami in delovnimi mesti. V ospredju so se znašle razprave o tem, kaj poleg kakovosti stanovanj še vpliva na kakovost bivanja v mestu. Zaživela je ideja o 15 minutnem mestu, ki temelji na peš povezavah med dnevnimi dejavnostmi.
Zelo opazen je preboj na področju aktivne mobilnosti. Politika in javnost sta v živo izkusili prednosti, ki jih je mestom in meščanom prinesla zaustavitev avtomobilskega prometa. Nekatera tuja mesta, na primer Pariz, so tako v eni sami sezoni smelo uveljavila povsem novo prometno politiko in večino prometnega prostora namenila kolesarjem in pešcem ter v celoti prepovedala tranzitni promet skozi središča.
Vseeno pa, vsaj pri nas, še ni prišlo do bistvenih sprememb potovalnih navad, ki bi se odražale na pomembno spremenjenih deležih potovanj z različnimi prevoznimi sredstvi v korist aktivnih potovalnih praks (modal split). Zanimivo je, da so se tudi v tujini nekatera mesta po koncu pandemije poleti hitro vrnila v stare prometne vzorce, medtem ko so nekatera izkoristila duh časa in precej radikalno uveljavila nova pravila. Bistveno vprašanje ostaja, kako v Sloveniji vplivati na večje spremembe v potovalnih navadah in vsaj deloma izkoristiti razmere, v katerih so prebivalci zaradi zdravstvenih razlogov prisiljeni izkušati prednosti bivanja na krajših razdaljah in morda sprejeti tudi dolgoročnejše odločitve glede potovalnih navad.
—
Naslovna fotografija: Shutterstock
