Namen dokumenta je podati osnovna izhodišča o tem, kakšno je kakovostno oblikovanje javnega prostora za hojo in prijetno ter varno počutje pešcev. Podaja tudi osnovna merila za presojo ukrepov na prometni infrastrukturi, namenjeni pešcem. Uvodni del se dotakne tudi terminologije, povezane s hojo (peš, hoja, pešačenje, peš hoja, peška, pešec), pri čemer definicije med SSKJ in Zakonom o pravilih cestnega prometa niso usklajene, zato se v tem priročniku uporabljata predvsem besedi pešec in hoja, pri čemer pešec pomeni osebo, ki se premika brez vozila, vključno z osebami na invalidskih vozičkih, skirojih, rolkah, rolerjih ali s pomočjo drugih pripomočkov, ki niso zakonsko opredeljena kot vozila v prometu, pretežno po naseljenem območju, z namenom, da pride do določenega cilja, hoja pa način premikanja pešca.
Ministrstvo za infrastrukturo (2017)
Povezava na izvirni dokument
