V Ljubljani je sredi oktobra konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti povezala predstavnike šol, občin, nevladnih organizacij, ministrstev in strokovnjakov, ki si prizadevajo za ustvarjanje okolja, prijaznega hoji in zdravju. Dogodek je bil namenjen promociji hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateške prometne prakse ter predstavitvi dosežkov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter posebej priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!.
V sredo, 15. oktobra 2025, je v Dijaškem domu na Taboru v Ljubljani potekala konferenca programa Aktivno v šolo in zdravo mesto z naslovom Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti. Namenjena je bila predstavitvi rezultatov programa, ki si že deset let prizadeva, da bi čim več otrok v Sloveniji lahko hodilo v šolo peš ali na druge aktivne načine ter da bi občine postavile hojo in pešce v središče politike urejanja prostora in prometa. Konferenca je bila zasnovana kot priložnost za izmenjavo izkušenj in povezovanje pestre skupnosti deležnikov, ki si iz različnih vidikov in v različnih vlogah prizadevajo za hojo kot prometno prakso in temelj zdravega bivalnega okolja. Med udeleženci so bili na odru in v publiki predstavniki ministrstev, javnega zdravstva in šol kot zagovorniki hoje v šolo ter predstavniki občin, prostorskega in prometnega načrtovanja kot ključni zavezniki otrok in drugih pešcev pri ustvarjanju pogojev za varno, smotrno in udobno hojo v lokalnem okolju.
“Hoja je najbolj naravna, dostopna in trajnostna prometna praksa, hkrati pa ena najpreprostejših in najučinkovitejših oblik telesne dejavnosti … Ko hodimo, krepimo zdravje, zmanjšujemo izpuste, hrup in prometne obremenitve ter prispevamo k varnejšim in prijetnejšim naseljem … Ulice z umirjenim prometom, šolske poti brez avtomobilov, postaje Pešbus in Poljubi in odpelji cone, drevoredi in parki so osnovna infrastruktura za zdravje,” je poudarila Vesna Marinko, direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, ki že deset let sofinancira program Aktivno v šolo in zdravo mesto. Program je slovenske šole uvedel Pešbus in Bicivlak in tudi postaje Poljubi in odpelji, prizadeva pa si tudi za načrtovano ustvarjanja hoji in zdravju prijaznega okolja in za vse.
Program je sofinanciran v okviru Nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost 2015 – 2025 Dober tek Slovenija z namenom spodbujanja bolj zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti prebivalstva. Izvaja ga IPoP – Inštitut za politike prostora, v sodelovanju s CIPRO Slovenija, društvom za varstvo Alp.
Udeležence je nagovoril tudi mag. Tadej Žaucer, vodja Sektorja za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je poudaril, da je hoja temeljna in najbolj pravična oblika mobilnosti, ki povezuje vse druge načine premikanja. Opozoril je, da »hoja ni le osebna izbira, temveč strateški element trajnostnega prometnega sistema«, saj z minimalnimi vlaganji prinaša nesorazmerno velike koristi za zdravje ljudi, okolje in gospodarstvo.
Prek videa je udeležence nagovorila tudi Bronwen Thornton, direktorica vodilne mednarodne zagovorniške organizacije za hojo, fundacije Walk 21. Poudarila je pomen vztrajnosti, širokih partnerstev in sodelovanja pri spodbujanju in omogočanju hoje kot rešitve za zdravje, okolje in skupnosti. Izpostavila je nujnost povezovanja lokalnih in nacionalnih politik, ki hojo uveljavljajo kot prednostno naložbo prihodnosti ter opozorila na prvo vseevropsko strategijo za hojo Pan-European Masterplan for Walking, ki naj bi skupaj s strategijo za kolesarjenje ustvarila okvir za promocijo aktivne mobilnosti in pobudo državam, da izdelajo tudi nacionalne strategije za ustvarjanje hoji in pešcem prijaznega okolja.
V uvodnem delu konference je tesno povezavo med hojo in delovanjem človeških možganov osvetlil profesor dr. Zvezdan Pirtošek, znani slovenski nevrolog iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da je hoja eno najučinkovitejših naravnih zdravil za telo in možgane in dodal, kako je že Aristotel je učil med hojo, ker ta spodbuja razmišljanje in razvoj možganov. Hipokrat pa naj bi celo trdil, da je hoja najboljše zdravilo. Razložil je, kako globoko sta povezana razvoj in delovanje možganov, nevrološki sistem in gibanje, ter kako hoja sproža povečan pritok krvi v možgane in omogoča sproščanje endorfinov, ki zmanjšujejo stres, depresijo in vnetja ter izboljšujejo razpoloženje, telesno počutje in zdravje. Redna hoja po njegovem pričevanju zmanjšuje tveganje za demenco za 30–50 %, povečuje ustvarjalnost in koncentracijo ter uravnava naša čustva, blaži stiske in stres ter deluje pomirjujoče. Največ koristi prinaša vztrajna, aerobna hoja s hitrostjo okoli 5 km/h, vsaj 30 minut, štirikrat do petkrat tedensko. Posebno dobrodejno je po najnovejših raziskavah hoditi vzdolž vodnih ureditev, nabrežij in obal. Naravne prvine, kot so drevesa v javnem prostoru in drugi ljudje prinašajo hodečim dodatne pozitivne koristi in povečujejo pozitivne učinke hoje na zdravje in počutje.
Hoja je najboljše zdravilo, je učil že Hipokrat.
AKTIVNO V ŠOLO
Prvi del konference je bil namenjen predstavitvi dosežkov programa in hoji v šolo, ki je tudi sprožila zagon in razvoj programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Med rezultati programa izstopa izvajanje spremljane hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, ki ga je od leta 2016 izvedlo že vsaj 180 osnovnih šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Letos, jeseni 2025 so predstavniki programa prejeli poročila o več kot 80 izvedbah Pešbusa v 47 različnih občinah, v katerih je sodelovalo kar 4500 otrok.
Predstavljeni so bili tudi zelo zgovorni podatki o tem, da si otroci pretežno bolj želijo v šolo potovati aktivno (peš, s kolesom ali skirojem), kot da jih starši vozijo z avti. Vseslovensko množično preverjanje načina hoje v šolo je pomladi 2024 na več kot 43 osnovnih šolah iz 19 občin s pomočjo platforme Kako hodimo v šolo? pokazalo, da kar 72 % od skoraj 12.000 anketiranih učencev želi v šolo hoditi aktivno, medtem ko je bil v zajeti populaciji delež otrok, ki že hodi v šolo aktivno bistveno manjši – le 37 %. Največji razkorak v načinu in želenem načinu hoje v šole se je pokazal pri vožnji z avtomobilom – učenci tej res niso posebno naklonjeni. Najbolj skrb zbujajoč podatek raziskave pa je ta, da vnema otrok za hojo in kolesarjenje v šolo z leti šolanja upada in je vožnja z avtom v zadnji triadi osnovne šole pri šolarjih bolj priljubljena kot v predhodnih dveh.
Med predstavitvijo je Maja Simoneti (IPoP), vodja programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, poudarila:
“Rezultati anketiranja absolutno govorijo v prid prizadevanjem občin za ambiciozno izboljševanje pogojev za hojo in kolesarjenje otrok v šolo. Želja otrok po aktivni hoji v šolo je daleč najmočnejša v nižjih razredih, zato je zelo pomembno, da starši in občine otrokom omogočijo aktivno hojo v šolo že od začetka šolanja ter da skupaj s sokrajani in kulturo pozorne vožnje poskrbijo, da otrokom volja do hoje ne mine. … Zato so tukaj veliki zavezniki otrok predvsem občine, ki lahko in morajo poskrbeti za umirjanje prometa in otrokom, pešcem in kolesarjem prijazno prometno kulturo na vseh šolskih poteh.
Neposredne izkušnje z izvajanjem spremljane hoje v šolo so v kratkem pogovoru predstavile tudi tri koordinatorice aktivnosti.
Andrejka Fajmut, učiteljica z Osnovne šole Črna na Koroškem, kjer že vrsto let uspešno spodbujajo zdrave in trajnostne prihode v šolo s Pešbusom, Bicivlakom in lokalno pobudo Skirobus, je poudarila podporo občine in upokojencev, ki spremljajo otroke v šolo, ter dobrodejne učinke aktivnosti za otroke in večjo povezanost med njimi.
Eneja Baloh, ravnateljica Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije, je izpostavila sodelovanje s krajevnimi društvi, starši in lokalno skupnostjo ter vlogo zagnanosti vključenih v izvajanje aktivnosti.
Gaja Trbižan, krajinska arhitektka in koordinatorica Pešbusa v Mestni občini Ljubljana (društvo Paz!Park) je opozorila na izzive organizacije – časovni pritisk ob začetku šolskega leta, usklajevanje spremljevalcev in različno motivacijo šol – ter delila dragocene izkušnje, kako s skupnimi močmi spodbujati otroke k aktivni poti v šolo.
Predstavitve so razkrile, kako velik je pomen stalnih spremljevalcev, skupnostne povezanosti ter vztrajanja oziroma ohranjanja zagnanosti izvajalcev tudi potem, ko mine Evropski teden mobilnosti, ko je naklonjenost eksperimentiranju največja.
USTVARJANJE HOJI IN ZDRAVJU PRIJAZNEGA OKOLJA
V drugem vsebinskem sklopu sta se najprej zvrstili predavanji o strateškemu pomenu hoje in predstavitev novega priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja, dogodek pa se je zaključil z okroglo mizo.
Hoja je strateška odločitev – vlaganje v pogoje za hojo se večkratno povrne.
V času podnebne krize, prostorskih omejitev in pritiska na javne finance je vlaganje v hojo ena najpametnejših odločitev, ki jih lahko lokalna skupnost in država sprejmeta. “Hoja mora postati enakovreden del prometnega sistema – ne le zdravstvena ali okoljska tema, temveč strateški steber prostorskega in prometnega razvoja,” je poudarila Špela Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija v svojem predavanju o strateški vlogi hoje v prometni in prostorski politiki.
Poudarila je, da evropske in domače prakse kažejo, da hoja postaja temelj mobilnosti prihodnosti. Mesta, kot sta Bolzano in Lienz, dokazujejo, da dolgoročna vizija razvoja ter politična in finančna podpora ukrepom za izboljšanje aktivne mobilnosti in javnega prometa lahko zagotavljajo trajne spremembe v kakovosti bivanja in delovanju lokalnega okolja – od šolskih ulic, Pedibusa do novih delovnih mest v lokalnih skupnostih.
Opozorila je, da so že na voljo strateški načrti, premišljene usmeritve, strokovna priporočila in dobre prakse, kot je Pan-European Masterplan for Walking ter, da je čas, da jih začnemo živeti in jih vgradimo v naše vsakdanje delovanje in miselnost, navade in prostorsko in prometno načrtovanje ter tako ustvarimo okolje, ki resnično spodbuja hojo in omogoča kakovost življenja.
Priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta!
V drugem delu je bil predstavljen novi priročnik za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!. V okviru programa je ta nastal na osnovi večletnega sodelovanja z občinami in prostorskimi načrtovalci ter z izdelavo treh poskusnih in šestih učnih primerov lokalnih načrtov hodljivosti. Tako so občine, ki so kot prve izrazile ambicijo po boljšem poznavanju razmer in ustvarjanju boljših pogojev za hojo postale skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci, šolami in predstavniki lokalne skupnosti zaslužne za razvoj posebnega analitično načrtovalskega procesa, ki omogoča občinam in načrtovalcem, da izdelajo lokalnemu okolju prilagojene načrte in oblikujejo nabor ukrepov, ki kar najbolje odražajo potrebe pešcev v konkretnem okolju in učinkovito začnejo izvajati prve ukrepe. Priročnik je brezplačno na voljo za prenos tukaj.
Tadej Žaucer, vodja Sektorja za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je v uvodniku priročnika zapisal: “Hoja je najosnovnejša oblika mobilnosti in obenem eden najbolj učinkovitih prometnih načinov. Njena vrednost se kaže v tem, da je za posameznika skoraj brez stroškov, saj ne zahteva posebne opreme, parkirišč ali goriva, a hkrati ustvarja nesorazmerno velike koristi za celotno družbo. Družbena ekonomičnost hoje se izraža v minimalni porabi prostora in nizkih investicijah, ki so potrebne za zagotavljanje pešpoti, pločnikov in varnih prehodov. … Kot je poudarjeno tudi vseevropskem načrtu za hojo, ki je nastal pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Evropske pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), hoja ni zgolj osebna izbira, temveč strateški element trajnostnega prometnega sistema, ki dolgoročno ustvarja več koristi kot katerikoli drug prometni način.”
OKROGLA MIZA: Ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja za vse
Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri je Maja Simoneti z gosti razpravljala o različnih vidikih urejanja pogojev, ki omogočajo in spodbujajo hojo. Pogovarjala se je s predstavniki deležniških skupin, ki se najpogosteje ukvarjajo s hojo in med sabo srečujejo pri urejanju pogojev za hojo. Gostje okrogle mize so bili: Eneja Baloh, ravnateljica OŠ Škofije, Simona Kostrevc z Občine Dobrova–Polhov Gradec, prostorska načrtovalka Tatjana Marn, Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRE Slovenija, ter Klemen Milovanović, izvršni direktor Ljubljanskega urbanističnega zavoda.
V razpravi je bilo poudarjeno, da v Sloveniji hodi po vsakdanjih opravkih približno polovica prebivalcev in da je hoja v primeru odraslih pogosto nuja in ne osebna izbira – torej hodijo tisti, ki so k temu primorani, ker nimajo avta ali pa ga ne vozijo in je hoja njihova edina možnost. Tega se zelo slabo zavedamo in to v razpravah o urejanju prometa ni dovolj poudarjeno, ker so prebivalci, ki so od hoje odvisni – med njimi otroci, mladi, starejši, starši in skrbniki majhnih otrok ter socialno šibkejši in drugi – pogosto tudi sicer slabo zastopani v sistemu urejanja prostora in javnih zadev. Ta polovica prebivalcev pa je tudi najbolj odvisna od bližine oziroma dostopnosti storitev in dejavnosti ter javnega potniškega prometa.
Sogovorniki so se strinjali, da se pomen hoje vendarle vse bolj prepoznava tudi pri načrtovanju prostora, a da bo za resničen premik potrebno boljše sodelovanje med različnimi sektorji (vidiki urejanja prometa in prostora) in ravnmi. Izkušnje kažejo, da k spremembam lahko vplivajo vsi, od šol in občin do državnih institucij in prometnih in prostorskih načrtovalcev. Prav vsak posameznik lahko postane zagovornik hoje v svojem lokalnem okolju in pri svojem strokovnem delovanju ter s svojim zgledom prispeva k spremembi odnosa do hoje kot temeljnega načina mobilnosti.
Kot posebej zanimiv je bil izpostavljen generacijski vidik. Današnji starši, ki so v šolo pretežno še hodili peš, so generacija “voznikov”, toda morda bodo v prihodnost povedli mladi, ki se odrekajo šoferskim izpitom in lastništvu avta in s svojim zgledom že danes spodbudijo svoje starše in druge starejše, da več hodijo in se zavedajo pomena hoje za zdravje in kakovost življenja.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP – Inštitut za politike prostora. Pri izvajanju sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del aktivnosti Nacionalnega programa Dober tek, Slovenija, za več gibanja in bolj zdravo prehrano.
—
Prikazna fotografija: Jana Okoren / IPoP
