Novi priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta! ponuja navodila za preizkušen pristop k izdelavi lokalnega načrta hodljivosti (LNH). To je na skupnosti temelječ proces, ki smiselno poveže urejanje prostora in prometa za hojo, ustvarja razumevanje za pešca in hojo ter omogoča pripravo zbirke ukrepov, prilagojene lokalnim razmeram in prebivalstvu. S pomočjo LNH lahko vsaka lokalna skupnost hitro in učinkovito izboljša pogoje za hojo po vsakdanjih opravkih, kot so hoja v vrtec ali šolo, knjižnico, trgovino ali na avtobus. S pomočjo LNH lokalna skupnost omogoča in spodbuja hojo ter ustvarja bolj zdravo, varno in privlačno bivalno okolje.
Priročnik povzema spoznanja programa Aktivno v šolo in zdravo mesto o pomenu hoje za telesno in duševno zdravje ter o posebnostih ustvarjanja spodbudnega okolja za hojo kot prometno prakso ter večletne izkušnje z razvojem in izdelavo prvih LNH v okviru programa, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Prenesite si priročnikHoja kot temelj zdrave skupnosti in trajnostne mobilnosti
Hoja je osnovni, najbolj naraven in dostopen način gibanja in potovanja. Je najbolj razširjena, poceni in široko prakticirana telesna dejavnost in prometna praksa, ki povezuje vse druge vrste mobilnosti. Vse poti se začnejo in končajo s hojo. Za hojo, razen običajnih oblačil in obutve, ni potrebna posebna oprema. Poleg tega je infrastruktura za hojo poceni in prostorsko manj zahtevna kot za avtomobilski in kolesarski promet. V povezavi z ustrezno mešano rabo prostora oziroma dostopnostjo storitev in dejavnosti v prostoru ter javnim potniškim prometom pa postane hoja tudi zelo funkcionalna in praktična prometna praksa.
Hoja je na več načinov zdravju koristna prometna praksa. Ima dobro lastnost, da ne povzroča negativnih vplivov na okolje in naravo in prispeva k telesni dejavnosti in počutju. Z izboljšanjem hodljivosti okolja in spodbujanjem hoje lokalna skupnost zmanjšuje onesnaženost zraka, hrup in pregrevanje okolja. Tako ustvarja bolj zdravo in varno bivalno okolje ter blaži vzroke in posledice podnebnih sprememb. Hoja kot nezahtevna vsakdanja telesna dejavnost pa pomembno prispeva tudi k zdravju in počutju ljudi. Dobro raziskane in znane so preventivne in kurativne koristi hoje za duševno in telesno zdravje. Hoja dobro vpliva na razvoj in potek nekaterih najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in nekatere vrste rakov, tudi bolezni skeletno-mišičnega sistema. Dokazani so dobrodejni učinki hoje na splošno dobro počutje, kakovost spanja, depresijo in duševne stiske ter tudi Alzheimerjevo bolezen in demenco. Poleg tega hoja prispeva k družbeni enakosti, povezanosti in vključenosti, pomembne za kakovost življenja posameznikov in skupnosti.
Hkrati je hoja za nekatere skupine prebivalcev, kot so otroci, mlajši, starejši, starši in skrbniki malih otrok, revnejši, invalidi in drugi, ki ne vozijo osebnega avta, ključna prometna praksa. Ti prebivalci so pri vsakdanjih opravkih odvisni od kakovosti pogojev za hojo – od ustreznosti in urejenosti površin za pešce ter od tega, kako dobro so v njihovem življenjskem okolju peš dostopne dejavnosti in storitve, vključno z javnim potniškim prometom.
Priročnik in lokalni načrt hodljivosti (LNH)
Organizacija, proces in metode izdelave LNH, ki so predstavljene v novem priročniku, upoštevajo vse naštete koristi hoje, posebnosti hoje kot prometne prakse in položaj pešca in hoje v urejanju prometa in prostora. Sledijo Nacionalnim smernicam za infrastrukturo za hojo in nadgrajujejo Celostne prometne strategije. Priročnik hojo obravnava kot centralno lokalno prometno prakso. Rabo prostora, pešca in izkušnjo hoje pa postavlja v središče pozornosti in iskanja rešitev za omogočanje zdravega življenja in ustvarjanje zdravega bivalnega okolja.
Koncept lokalnega načrta hodljivosti temelji na znanstveno potrjenih koristih hoje za zdravje, okolje in kakovost bivanja ter na izkušnjah izvajalcev programa, IPoP – Inštituta za politike prostora in CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, ter na sodelovanju z občinami in načrtovalci, ki so tekom več let in faz razvoja koncepta LNH, v različnih naseljih, sodelovali v analitično načrtovalskih procesih in razvoju koncepta. Z izdelavo LNH lahko vsaka lokalna skupnost pridobi tri pomembna izhodišča za učinkovito praktično ukrepanje v korist pešcev:
- dobro strukturiran in utemeljen vpogled v stanje v prostoru in prometu,
- domišljen nabor treh vrst ukrepov za učinkovito izboljšanje in
- pestro skupnost motiviranih zagovornikov hoje in pešcev.
Kako poteka proces izdelave LNH?
Priročnik ponuja občini in prostorskim načrtovalcem ter drugim zainteresiranim uvodna pojasnila o pomenu in položaju hoje, ki omogočajo utemeljitev in zagon izdelave LNH ter navodila za organizacijo in izvedbo dela vključno s preverjenimi analitičnimi in načrtovalskimi orodji.
Sam proces izdelave je razdeljen v več delovnih faz: od zagona in organizacije dela na ravni občine, do prve strokovne ocene stanja in poglobitve ocene z vključevanjem lokalne skupnosti do oblikovanja konkretnih ukrepov za zboljšanje razmer in priprave prvega akcijskega načrta. Občina lahko obseg dela svobodno prilagodi svojim potrebam, problemom, finančnim in časovnim možnostim in prioritetam, zato je izdelava LNH primerna tako za manjša zaokrožena problemska območja kot so šolski okoliši ali mestna središča kot za celotna mesta in naselja.
Ključna značilnost LNH sta povezan in vključujoč pristop. Načrt hodljivosti občina pripravlja s pomočjo posebne delovne skupine, ki na operativni ravni poveže urejanje prostora in prometa z drugimi vidiki delovanja in življenja lokalne skupnosti, ki jih hodljivost okolja in pešci posebej zadevajo. V občinski delovni skupini običajno sodelujejo pristojni za urejanje prometa in prometno infrastrukturo, urejanje prostora in javnega odprtega prostora ter občinske investicije, šolske poti in varnost v prometu ter družbene dejavnosti in turizem, tudi javni potniški promet.
Poleg tega pa se analitični in načrtovalski proces opreta tudi na posebno posvetovalno ali fokusno skupino, ki v proces izdelave vključi še dodatne predstavnike lokalne skupnosti kot so javni zavodi s področja otroškega varstva, šolstva in socialnega varstva, kulture in turizma, zdravstveni dom, različna društva in predstavniki mladih, starejših, invalidov in oviranih ter tudi predstavniki drugih institucij in organizacij, ki generirajo veliko prometa v lokalnem okolju. Dodatno pa so v proces izdelave LNH vključeni še predstavniki specifičnih skupin pešcev, obvezno otrok, invalidov in oviranih, ki prispevajo poglobljen uvid v izkušnje s hojo in omogočajo oblikovanje dodatno usmerjenih ukrepov. Tak način dela, ki sega prek posameznih področij in običajnih okvirov delovanja, občini in izdelovalcu LNH omogoča, da učinkovito in temeljito prepoznavata razmere in potrebe lokalnega okolja ter oblikujeta rešitve, ki jih skupnost lahko sprejme in podpira.
LNH je zato celovit pristop k izboljšanju pogojev za hojo, ki ne cilja zgolj na izboljšanje infrastrukturnih pogojev, ampak si prizadeva ustvariti družbeno in fizično okolje, ki na zelo različne načine in prek različnih akterjev na dnevni ravni omogočata in spodbujata hojo po vsakdanjih opravkih. Občina in prostorski načrtovalec, skupaj z razširjeno strokovno in laično lokalno skupnostjo, pregledata in ocenita razmere za hojo, prepoznata probleme in priložnosti ter oblikujeta nabor infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov, s katerimi se lahko učinkovito izboljšajo varnost, udobje in privlačnost okolja za hojo po vsakdanjih opravkih.
Od prvih občin do novih praks
Razvoj procesa izdelave in vsebine LNH je stekel na osnovi večletnih izkušenj programa Aktivno v šolo in zdravo mesto s spodbujanjem aktivne hoje v šolo in dela s šolami iz cele Slovenije. Med letoma 2020 in 2022 so se slovenske občine lahko v okviru programa prijavile za sodelovanje pri načrtovanju hoji in zdravju prijaznega okolja. Občine Črna na Koroškem, Piran in Mestna občina Velenje so se prijavile in bile vsaka v svojem časovnem okviru izbrane, da so prve skupaj z delovno skupino programa preizkusile nov pristop k načrtovanju hoji prijaznega okolja. Na ta način so občine prispevale dragoceno znanje in možnosti za izkustveni razvoj koncepta LNH in njegove izdelave. V naslednjih dveh letih je bil koncept LNH dodatno razvit in nadgrajen s testiranjem procesa dela in analitičnih metod v okviru študijskega usposabljanja, v katerem je sodelovalo šest parov občin in prostorskih načrtovalcev. Za testiranje koncepta so se odločile občine: Ribnica, Domžale, Dobrova – Polhov Gradec, Koper, Slovenj Gradec in Celje ter prostorski načrtovalci.
Izkušnje iz vseh teh devetih procesov potrjujejo, da lokalne skupnosti lahko dosežejo najbolj očitne in spodbudne izboljšave, kadar izhajajo iz šole, potreb učencev in šolskih poti. Osnovne šole so namreč tista lokalna stičišča ljudi, interesov in znanja, ki delujejo kot idealna mešanica za zagon sprememb v korist pešcev in hoje, novih praks načrtovanja, preverjanja in uveljavljanja hoji prijaznih rešitev v urejanju prometa in prostora.
Izkušnje programa Aktivno v šolo in zdravo mesto namreč dosledno kažejo, da za izboljšanje pogojev za hojo otrok v šolo niso nujno ključni infrastrukturni ukrepi, ampak so pogosto edini možni in daleč najbolj učinkoviti mehki in organizacijski ukrepi, ki govorijo o umirjanju prometa in zniževanju hitrosti vožnje v naseljih, spreminjanju prometnih in parkirnih režimov v okolici šol ter kulturi vožnje in prometni kulturi.
Skupaj za mesta, kjer vsak korak šteje
Priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta! je delovni pripomoček za strokoven in organiziran pristop k ustvarjanju pešcem in hoji prijaznega okolja je vabilo k sodelovanju pri urejanju spodbudnega in varnega okolja za hojo – občinam, načrtovalcem, šolam in drugim organizacijam in zainteresiranim prebivalcem, društvom in poslovnim subjektom. Priročnik ponuja napotke in navodila za delo ter skupaj z ustrezno organizacijo in procesom dela vodi do konkretnih izboljšav okolja za pešce in hojo ter k bolj zdravim, pravičnim in povezanim skupnostim.
