Vedno več slovenskih občin se zaveda, da zunanje javne površine niso zgolj infrastruktura za avtomobile, temveč življenjski prostor ključen del vsakdanjega življenja, ki lahko bistveno vpliva na kakovost bivanja, varnost otrok in ostalih uporabnikov, družbeno povezanost in okoljsko trajnost.
Dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Celostni pristopi k umirjanju prometa in urejanju javnega prostora, ki je po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor ter v organizaciji IPoP – Inštituta za politike prostora in Skupnosti občin Slovenije potekal 27. maja 2025 v Mariboru, je zbral predstavnike občin, regionalnih razvojnih agencij, urbaniste in prostorske načrtovalce. Ti so delili svoje izkušnje z uvajanjem ukrepov za umirjanje prometa in preoblikovanje javnega prostora.
Dogodek se je začel z nagovorom podžupana Sama Petra Medveda z Mestne občine Maribor, ki je poudaril, da morajo odločitve občinske uprave temeljiti na strokovnem znanju. Pomembno je, da se različne možnosti preizkusi v praksi, kajti šele takrat se pokaže, ali je rešitev dobra ali ne. Občinskih uprav nasprotovanje javnosti ne sme odvrniti od tega, da bi uvajali sodobne pristope, je pa pomembno preverjati zadovoljstvo o vpeljanih spremembah. Omenil je tudi, da je v mestu odprtih še veliko projektov, ki bodo tudi v prihodnje spodbujali spremembe potovalnih navad in trajnostno mobilnost.
Komunikacija kot ključno orodje za spreminjanje navad
Nela Halilović (IPoP) nas je z odgovarjanjem na vprašanje Zakaj potujemo, kot potujemo? uvedla v dogodek. Poudarila je, da je izbira avtomobila za vsakdanje poti trdovratna navada kot vsaka druga in da je za njeno spreminjanje potreben čas. Velikokrat se nove navade najlažje ustvarijo od drugih spremembah v življenju, kot so nova služba, otroci, študij, ali ob začetku septembra, ko se življenje vrača v ustaljen ritem. V svojem prispevku je poudarila, da spremembe v prostoru ali prometnih ureditvah vedno izzovejo čustven odziv ljudi. Zato je ključnega pomena ustrezno komuniciranje, ki se mora začeti pravočasno, ne takrat, ko se je prometni režim že spremenil. In komuniciranje mora teči ves čas. Treba je biti pripravljen na neodobravanje in nasprotovanje ljudi in to sprejeti kot nekaj normalnega ter poskušati mirno komunicirati, kaj bodo spremembe pozitivnega prinesle, npr. varno šolsko pot za lokalne otroke.
Nadaljevala je s predstavitvijo dveh kampanj, ki jih je vodila v preteklih letih v okviru projekta LIFE Care4Climate.
Občina Medvode je uvedla začasno prometno ureditev v okolici osnovne šole, s čimer so želeli zmanjšati gnečo in nevarne manevre avtomobilov pred šolo in šolarjem omogočiti varen in aktiven prihod v šolo. Na območju so uvedli enosmerni promet, zmanjšali dovoljeno hitrost na 30 km/h in uredili točke Poljubi in odpelji za odlaganje šolarjev. IPoP je k sodelovanju povabil tudi ulično gledališče Ane Monro, ki je v vlogi policistke Milice na humoren način poskrbela za boljše sprejemanje sprememb in razbremenila čustvene odzive udeležencev v prometu. Pred in po uvedbi ukrepov so pridobivali tudi podatke o prihodih v šolo in varnosti na območju. Kar 73 % staršem je bila začasna ureditev všeč in so jo ocenili kot varnejšo, zmanjšala se je tudi povprečna hitrost avtomobilov na območju. Občina se je tako odločila začasno ureditev ohraniti do rekonstrukcije ceste, ki je predvidena v naslednjih letih in katera bo vzela v ozir ukrepe umirjanja prometa.
V Trbovljah so se odločili na širšem območju naselja, kjer je velika zgostitev prebivalcev in se nahaja šolska pot, uvesti cono 30. Gre za največje območje s tovrstno omejitvijo v Sloveniji. Za boljše razumevanje razlogov za uvajanje ukrepov in ublažitev odzivov so skupaj z IPoP in komunikatorji zasnovali komunikacijsko kampanjo. Meritve hitrosti, ki so jih izvedli pred začetkom akcije, so pokazale, da kar 80 % voznikov omejitve ni upoštevalo. Komunikacijska kampanja je tako slonela na zbranih podatkih, ki so bili prevedeni v razumljiva sporočila – na primer, ljudje bolje razumejo, kaj pomeni zmanjšanje hitrosti za 6 km/h, če jim to predstavimo z zmanjšanjem sile morebitnega trka. Takšne razlage spodbujajo zaupanje v ukrepe. Meritve prometa in hitrosti po izvedbi komunikacijske kampanje so pokazale, da so se hitrosti na območju znižale in da je del prometa »izginil« z območja.
Žerjav: Regeneracija naselja in iskanje kakovostnih javnih prostorov
Naselje Žerjav v občini Črna na Koroškem je desetletja nosilo težke posledice industrijskega onesnaženja – kontaminirana zemlja, degradirano okolje in množično odseljevanje so močno zaznamovali prostor in skupnost. Dodatno je kraj leta 2023 prizadela še poplavna ujma. Vendar se po petnajstih letih sistematične sanacije, čiščenja in ozaveščanja življenje v kraj počasi vrača. Z mlajšimi generacijami se spreminja utrip naselja in odpirajo se nove potrebe – predvsem po urejenih, varnih in dostopnih javnih prostorih.
V sodelovanju s kolektivom Prostorož so v Žerjavu začeli prepoznavati možnosti za izboljšave v javnem prostoru, kar jih je hitro pripeljalo tudi do vprašanj mobilnosti. Kraj se je razvil ob glavni cesti, ki še danes predstavlja edino prometno povezavo s središčem občine. Analiza dostopnosti je pokazala, da prometno podobo kraja močno zaznamuje glavna cesta, ki poteka skozi središče, a hkrati obstaja velik potencial za razvoj peš in kolesarske infrastrukture. Razdalje med ključnimi točkami so kratke, kar bi mnogim prebivalcem omogočilo trajnostni dostop do šole, službe in osnovnih storitev. Občina je imela že pripravljen projekt za izgradnjo pločnika ob glavni cesti proti zaselku Jazbina, vendar je skupna analiza pokazala, da bi takšen poseg verjetno še spodbudil hitrost avtomobilskega prometa. Namesto klasičnega pločnika so strokovnjaki predlagali bolj subtilno prostorsko preureditev, z razlikovanjem v tlakovcih ter z umirjanjem prometa na točkah posebnega pomena – kot sta partizanski spomenik in stoletna lipa.
Potencial za oživitev kraja so prepoznali tudi v samem središču, kjer so javne prostore približali ljudem z izvedbo različnih dogodkov, med drugim tudi uličnim gledališčem. Oblikovana vizija kraja je bila s strani prebivalcev dobro sprejeta, občina pa že pripravlja projekte in išče sredstva za njihovo uresničitev. Prvi korak k preobrazbi bo izveden že junija 2025, ko bodo v središču naselja s začasno prostorsko intervencijo pričeli z umirjanjem prometa. Hkrati pa načrtujejo tudi prenovo vaškega igrišča in skupnega prostora, kar bo prispevalo k večji kakovosti bivanja in družbenemu utripu v kraju.
Dodatna analiza je razkrila še en pomemben izziv: načrtovana državna kolesarska povezava kraj obide, namesto da bi ga povezala. S tem kraj izgublja pomembno priložnost za vključitev v trajnostno mobilnost. Občina se je zato povezala z DRSI in pristojnim ministrstvom, da bi skupaj poiskali bolj ustrezne rešitve.
Žerjav danes ni več le kraj, ki se pobira iz preteklosti, temveč skupnost, ki s pomočjo trajnostnega prostorskega načrtovanja gradi prihodnost – povezano, premišljeno in odprto za ljudi.
Maribor kot laboratorij preoblikovanja mestnega prostora
Maribor se kot drugo največje slovensko mesto že več let intenzivno ukvarja s prenovami javnih površin na območju mestnega jedra. Barbara Mikuš Marzidovšek in Aleš Klinc z Mestne občine Maribor sta predstavila projekte umirjanja prometa, ki so izvedli v zadnjih letih (kot so Cafova ulica, Glavni trg s Koroško ulico in nabrežje Lenta) ter kako to vpliva na kakovost bivanja v mestu. Preureditve zasledujejo vizijo »mesta brez robnika med Dravo in mestnim parkom«. Priznala sta, da se ob prenovah iz lastnih napak tudi učijo: prenova Cafove ulice je bila izvedena hitro in s premalo komunikacije, kar je sprožilo odpor. Na drugi strani pa je testna zapora Koroške ceste pred leti pokazala, da promet v mestu še vedno dobro funkcionira, pravzaprav so analize pokazale, da se je ob ponovnem odprtju promet zmanjšal za 25 %.
V razpravi so odprli tudi pomembno vprašanje dostopnosti storitev za starejše, ki ne vozijo več avtomobila. Opozorili so, da mora biti trajnostna mobilnost tudisocialno pravična: javni prevoz, dostopnost peš, bližina osnovnih storitev morajo biti zagotovljeni za vse. Pogovor je tekel tudi o pomembnosti kakovostne in premišljene parkirne politike, ki ostaja eden najboljših ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestu. Ob aktualnem razpisu za financiranje občinskih ukrepov trajnostne mobilnosti je bilo tudi izpostavljeno, da je to priložnost za izboljšanje kakovosti ponudbe javnega potniškega prometa. Ker gre za financiranje ukrepov, ki so neposredno povezani z akcijskimi načrti občinskih celostnih prometnih strategij, se je razprava zaključila z nasvetom občinam, da razmislijo, kateri so hitri ukrepi z veliko podporo prebivalcev in izvedejo najprej te, saj bodo s tem dali prebivalcem vedeti, da delujejo v skladu z njihovimi željami.
Urbani sprehod – Maribor peš: mesto za ljudi, ne avtomobile
V popoldanskem delu je sledil urbani sprehod z naslovom Maribor peš: mesto za ljudi, ne avtomobile. Urbani sprehod je prikazal, kako Mestna občina Maribor s prenovami, začasnimi ureditvami in premišljenimi prometnimi spremembami postopoma preoblikuje mestno središče v prostor, ki daje prednost ljudem pred vozili.
Na Glavnem trgu in začetku Koroške ceste, kjer je do leta 2019 še potekal tranzitni promet, so po testiranju in sodelovanjem z lokalnimi nevladnimi organizacijami izvedli celostno prenovo. Danes je ta del mesta živahen javni prostor, ki se še naprej prilagaja potrebam meščank in meščanov; pred kratkim so čez trg in vzdolž Koroške ceste vzpostavili linijo mestnega potniškega prometa, ki deluje izključno z manjšimi električnimi avtobusi. Občina je hkrati prenovila povezovalne prehode med ulicami, poskrbela za boljšo osvetlitev in s subvencijami spodbudila obnovo fasad in streh.
Vojašniški trg je del večje prenove območja Minoritov in Sodnega stolpa. Z urejanjem prej dolga leta degradiranega okolje je pridobil funkcijo mestnega trga z izrazito zgodovinsko in kulturno vrednostjo ter večjo uporabnostjo za dogodke in vsakdanjo rabo.
Sprehod se je nadaljeval po prenovljenem Lentu, kjer je bilo urejeno celotno obrežje od Studenške brvi do Vodnega stolpa. Nova prometna ureditev daje prednost pešcem in kolesarjem, v vzhodu v celoti zaprta za avtomobile, na zahodnem delu pa kot skupni prometni prostor. Pomembna pridobitev pa je tudi nova brv čez Dravo, ki okrepi povezave med levim in desnim bregom, kjer se v več fazah ureja tudi Dravska kolesarska pot. Lent z dodatnimi ozelenitvami in ureditvijo t. i. promenade danes kaže jasen premik k bolj dostopnemu in prijetnemu bivanju ob reki.
Zaključna sporočila
Dogodek je pokazal, da so slovenske občine že globoko v procesih preobrazbe svojih prostorov. Pojavlja se vse več razumevanja za pomen zmanjševanja avtomobilskega prometa in povečevanja kakovosti javnega prostora. A procesi niso samoumevni – zahtevajo jasno vizijo, trdne strokovne temelje, premišljeno komuniciranje, ki temelji na podatkih, in pripravljenost na učenje iz lastnih in tujih izkušenj.
Dogodek je bil tudi dokaz, da dobre prakse že obstajajo – le prepoznati, prilagoditi in pogumno uresničevati jih je treba.
Predstavitve
- Nela Halilović, IPoP – Inštitut za politike prostora – Kako spremeniti potovalne navade? Primeri ukrepov trajnostne mobilnosti v Trbovljah in Medvodah
- Alenka Korenjak, Prostorož – Udobne ulice
- Irena Nagernik, Občina Črna na Koroškem in Alenka Korenjak, Prostorož – Potenciali ureditve prometa in krajevnega središča Žerjava
- Marbara Mikuš Marzidovšek in Aleš Klinc, Mestna občina Maribor – Preureditev Lenta za izboljšanje kakovosti bivanja v mestu
