Panevropski strateški načrt za hojo 2024 je prvi celovit dokument, ki na evropski ravni poudarja pomen hoje kot ključnega stebra trajnostne mobilnosti. Sprejet je bil oktobra 2024 v okviru prvega panevropskega programa, ki povezuje transport, zdravje in okolje THE PEP (Transport, Health and Environment Pan-European Programme) in predstavlja strateški okvir za spodbujanje hoje prav zaradi njenih številnih koristi za zdravje, okolje, lokalno gospodarstvo in socialno vključenost ter jo postavlja v ospredje mobilnostne politike.
Načrt je bil razvit v okviru panevropskega programa za transport, zdravje in okolje – THE PEP in Evropskega procesa za okolje in zdravje (EHP), ki sta skupaj znana kot “Partnerstvo THE PEP/EHP za zdravo aktivno mobilnost”. Partnerstvo vodijo Avstrija, Francija in Nizozemska, s podporo Walk21, medtem ko UNECE in WHO zagotavljata podporo in sekretarske storitve. V procesu so sodelovali strokovnjaki za hojo iz 22 držav po vsej pan-evropski regiji.
Hoja je v načrtu predstavljena kot okolju prijazen zdrav način prevoza, ki je bistven za vsestransko kakovost življenja v mestih. Ima pozitivne učinke na posameznikovo dobro počutje, tako fizično kot duševno zdravje, koristi pa tudi stanju okolja in družbeni koheziji ter lokalni ekonomiji. Strateški načrt želi vključiti hojo kot bistveni element aktivne mobilnosti v nacionalne in lokalne programe in dopolniti obstoječi panevropski strateški načrt za promocijo kolesarjenja, sprejet leta 2021. Strateški panevropski načrt za hojo poudarja, da je dolgoročna vzdržnost bivalnega okolja (trajnost) mest odvisna od tega, kako se ljudje premikajo po njih, in zagovarja politike, ki omogočajo in spodbujajo hojo ter ji priznavajo osrednjo vlogo pri odločanju in naložbah v grajeno okolje in prometne povezave s podeželjem.
Glavne ciljne skupine, ki jih načrt nagovarja so nacionalni, regionalni in lokalni organi, odgovorni za politike, povezane z aktivno mobilnostjo, pa tudi oblikovalci drugih povezanih politik, zakonodajalci in tehnični strokovnjaki s področja prometa, urejanja prostora, varstva okolja in socialnih dejavnosti, storitev in drugih vidikov organizacije življenja na različnih ravneh. Načrt naslavlja tudi mednarodne organizacije, kot so UNECE, Evropska unija in WHO/Evropa, in jih spodbuja, da podpirajo nacionalne organe pri uveljavljanju podojev za omogočanje in spodbujanju hoje.
Načrt si prizadeva za dosego petih ključnih ciljev:
- Razvoj in izvajanje nacionalnih politik in načrtov za hojo: Spodbujanje držav k oblikovanju politik, ki vključujejo hojo kot del trajnostne mobilnosti.
- Vključevanje hoje v nacionalne politike in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni: Integracija hoje v širše prometne in prostorske načrte ter zagotavljanje podpore lokalnim skupnostim pri njihovem izvajanju.
- Povečanje količine hoje: Spodbujanje prebivalcev k večji uporabi hoje kot mobilnostnega načina.
- Povečanje varnosti in zaščite pešcev: Izboljšanje infrastrukture in zakonodaje za zaščito pešcev v prometu.
- Razširitev in izboljšanje infrastrukture za hojo: Gradnja in obnova pešpoti ter zagotavljanje dostopnih in varnih poti za pešce.
Ti cilji so usmerjeni v povečanje količine hoje, izboljšanje izkušenj in varnosti pešcev v prometu, zmanjšanje onesnaževanja okolja ter podporo enakemu dostopu za vse.
Te cilje podpirajo priporočila za ukrepanje v petih temah: obravnava ljudi, infrastruktura, prostorsko načrtovanje, integracija javnega prevoza in krepitev zmogljivosti, vključno z 20 ključnimi ukrepi.
Poudarjeno je tudi zbiranje podatkov in spremljanje napredka, kar omogoča prilagajanje politik in ukrepov glede na dosežene rezultate.
Dokument vključuje številne dobre prakse iz različnih evropskih držav, ki služijo kot zgledi za uspešno implementacijo politik hoje. Poleg tega spodbuja mednarodno sodelovanje med državami, mestnimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki za izmenjavo znanj in izkušenj.
Vizija načrta je omogočiti vsem v pan-evropski regiji varne, dostopne, udobne in prijetne izkušnje hoje, ki koristijo javnemu zdravju, blažijo podnebne spremembe, podpirajo javni prevoz, zmanjšujejo hrup in onesnaženje ter ustvarjajo živahne in vključujoče družbe.
Za Slovenijo predstavlja ta načrt priložnost za strateško nadgradnjo lokalnih prometnih strategij in v povezavi z razvojem javnega prometa za zagotavljanje družbeno pravične mobilnosti ter enakih transportnih možnosti za vse prebivalce. Implementacija tega načrta v Sloveniji bi lahko bistveno prispevala k nadgradnji prehoda na trajnostno mobilnost in ga strukturno tesneje povezala z javnim zdravjem in varstvom okolja ter načrtovanjem razvoja in prilagajanja naselij na podnebne sprememb.
Za več informacij in dostop do celotnega dokumenta obiščite uradno spletno stran.
—
Foto: Nina Plevnik (IPoP)
